RAZSTAVA MOZAIKOV ROBERTE SKERLAVAJ IN DELAVNICA IZDELOVANJA MOZAIKOV

Društvo Debela Griža Volčji Grad je konec julija letos likovno razgibalo vas in v svoje goste povabilo umetnico mozaicistko Roberto Skerlavaj iz Trsta. Vaški dom je tako že v petek, 26. julija zvečer zažarel v pisanih kamenčkih, ki so sestavljali različne motive njenih mozaikov, ki jih je postavila na razstavo. Tehnike in motivi so se prelivali od klasičnega rimskega in bizantinskega mozaika do sodobnih s pokrajinskimi temami in v mozaik prelitimi znanimi likovnimi umetninami (npr. eden od Mirojevih motivov). Razstavo sta otvorila s pozdravnimi besedami in predstavitvijo umetnice Martina Kafol in Stojan Kosmina, z občuteno zaigranimi skladbami na harmoniko pa jo je popestril Egon Tavčar. Ob tem dogodku nas je z obiskom počastil tudi komenski župan Danijel Božič.

Roberta Skerlavaj se je že kot otrok močno zanimala za mozaik in že takrat začela usmerjati svojo prihodnost v to smer. Po končani srednji šoli se je izobraževala na D’Arte Enrico e Umberto Nordio v Trstu, kjer je osvojila številne umetniške tehnike. Vendar ji to ni bilo dovolj, želela se je še bolj usmerjeno posvetiti mozaiku, zato se je po diplomi šla izobraževat v tehnikah mozaika na  svetovno znano in vrhunsko šolo Scuola Mosaicisti del Friuli v Spilimbergu (Pordenone). Spilimberg ima dolgo tradicijo izdelave mozaikov in terazzo tlakov od rimskih in bizantinskih časov dalje, zato so leta 1922 tu ustanovili šolo z namenom, da bi lahko mladim ohranili znanje o tej starodavni tehniki. Roberta pri svojem delu uporablja različne »tesere« – mozaike gradi iz raznobarvnih kamenčkov, koščkov marmorja, lesa, ostankov keramičnih ploščic, stekla…, motive pa jemlje iz narave, navdih ji daje glasba in celo motorji, ki so poleg mozaika njena velika ljubezen.

V soboto, 27. julija pa je Roberta vodila celodnevno delavnico izdelovanja mozaikov. Zanimanje za udeležbo je bilo kljub visokim poletnim temperaturam veliko, v delavnici nismo sodelovali samo domačini, ampak tudi udeleženci iz drugih kraških vasi, pa tudi iz Italije (Devin, Vicenza). Izdelovanje mozaikov je pritegnilo otroke, še več pa odraslih, ki smo tisto soboto zelo pridno gradili še eno Debelo Grižo iz majhnih kamenčkov. Odločili smo se namreč za »kolektivni« mozaik: na leseno podlago v velikosti 90 x 80 cm smo po fotografski predlogi narisali obrise našega prazgodovinskega gradišča in se potopili v svet prvotnih graditeljev, ki so zložili v obzidja tisoče ton kamenja. Izbirali smo kamenčke, tolkli korce za oblikovanje njiv, lomili odpadne keramične ploščice za bore in travo, jih z lepilom pritrjali na podlago in se na veliko igrali z domišljijo. Roberta nam je svetovala, kako kombinirati barve, da mozaik na koncu da tudi pravi prostorski vtis. Vsekakor naš kolektivni mozaik ni končal s popolnoma realističnim izgledom, ampak ima velik nadih prihodnosti: tam bomo postavili še štirno, izkopali kal, v bližini bo ekološka kmetija, tam bomo gojili jagode…  predvsem otroci so med tem ustvarili še nekaj manjših mozaikov. Potrebne je bilo precej potrpežljivosti, vendar je bilo vzdušje odlično, Roberta nas je prijazno usmerjala in zvečer je nastala nova Debela Griža, ki smo si jo najbolj vztrajni na koncu ogledali iz ganjka vaškega doma, šele z nekoliko razdalje, se je umetnina pokazala v pravi luči. Našemu mozaiku je sedaj potrebno poiskati le še pravi razstavni prostor  v vaškem domu.

Romana Marinšek Logar