Društvo Debela griža je letos med 30. julijem in 3. avgustom organiziralo že tretji Otroški tabor Volčji Grad 2007, ki je poudarjal predvsem ohranjanje kulturne in naravne dediščine domačega kraja in Krasa kot širšega prostora. Člani društva smo še posebej ponosni, da je letošnji tabor v večini potekal na Mrškovi domačiji, ki jo je Občina Komen spomladi odkupila za volčjegrajski vaški dom.

Hiša je resda potreba temeljite prenove, kljub temu pa so nekateri deli tega kompleksa nudili primerno, predvsem senčno okolje za 3 različne delavnice.

Za program tabora in njegovo izvedbo je skrbel 3-članski organizacijski odbor (Zoran Štolfa, Ivana Stantich in Romana Marinšek Logar), pomagali pa so tudi številni drugi člani društva in vsi vaščani so pet dni »živeli« s taborom. Udeležencev tabora je bilo letos 22, od nekaj predšolskih otrok pa do učencev 9. razreda osnovne šole. V taboru so sodelovali volčjegrajski otroci, pridružili pa so se jim nekateri vrstniki iz sosednjih vasi, štirje iz osrednje Slovenije, ena deklica pa je prišla celo iz Rima. To je skupino popestrilo in omogočilo sklepanje novih prijateljstev, mestnim otrokom pa spoznavanje življenja v kraški vasi. Poleg dopoldanskih delavnic so popoldne potekale tudi športne aktivnosti in družabne igre kar doma pri različnih udeležencih tabora. Nikoli ni zmanjkalo dobrih idej za zabavno druženje.

Tabor smo v ponedeljek pričeli z ustvarjalno rokodelsko delavnico, ki jo je vodila mentorica gospa Mileva Martelanc z one strani meje. Gospa Mileva je otroke navdušila za izdelovanje stenskih dekoracij iz naravnih materialov, ki jih otroci lahko naberejo v okolici svojega doma: suhega cvetja, vejic, volne, školjk, polžjih hišic in podobno. Najprej so iz palic in vrvice izdelali ogrodje, ki so ga kasneje prepletli z obarvano volno, na to podlago pa po svojih zamislih navezali cvetje, školjke, hišice…Nastale so prelepe, domiselno oblikovane stenske dekoracije, ki smo jih starši z veseljem obesili na stene v domači hiši ali stanovanju, nekateri izdelki pa bodo služili kot izvirna darila. Prav gotovo so vse mame ponosne na svoje umetnike.

Za torkove aktivnosti je poskrbela mentorica Iris Lisjak, članica društva. V našo sredino je povabila Mojco in Lovra, Družinsko gledališče Kolenc, iz Vač. Simpatična animatorja sta s seboj pripeljala »pol živalskega vrta«, izbrala pa sta predvsem tiste živali, ki se jih ljudje običajno izogibajo ali se jim gnusijo ali pa se jih tudi bojijo. Po 4 urah druženja z glodalci, ježki, kačami, želvami, žabami in krastačami je večina otrok trdila, da se jim te živali ne gnusijo in večina se je znebila celo strahu pred največjimi kačami – ponosno so se namreč razkazovali z zajetnim udavom okrog vratu. Eden od fantov je celo poljubil krastačo, da bi preizkusil, če je v tisti pravljici, kjer princ poljubi krastačo in se ta spremeni v princeso, kaj resnice. Mojca in Lovro sta v prijetnem klepetu z otroki predstavila te živali in njihovo življenjsko okolje, pojasnila, kako se tem živalim varno približamo in kako ravnamo z njimi. Otroci so izjemno uživali, strarši, ki smo kukali zraven, pa prav tako. Nekateri vaščani so si kače prišli prav posebej ogledat in Mojca jih je še enkrat vzela iz platnene vreče in jih predstavila. Za konec so otroci pokazali svoje znanje o predstavljenih živalih v kvizu in ob pomoči animatorjev izdelovali živali iz papirja.

Sredina delavnica je oživljala eno najpomembnejših kulturnih dediščin Volčjega Grada in sicer kamnoseštvo.V drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja so se številni Volčjegrajci preživljali z obdelavo kamna. Med njimi so bili tudi mojstrski kamnoseki in vas se danes ponaša z najlepšimi klesanimi kalonami na Krasu. Danes pa Volčji Grad ne premore nobenega kamnoseka. Mentorica Romana Marinšek Logar je na otroški tabor povabila kamnoseškega mojstra Gabrijela Jerama in njegovega kolega Bogdana Gojkoviča iz Štorij. Kamnoseka sta otrokom od 10. leta dalje predstavila kamnoseško orodje, in jih v 5 urah vodila do izdelave kamnitega reliefa. Navdušenje je bilo neverjetno, otroci so s težkimi macolami vztrajno tolkli, da se je menda slišalo po celi vasi in na koncu še sami sebi niso mogli verjeti, kaj je nastalo pod njihovimi rokami. Najvztrajnejši so ostali tudi popoldne, ko so se pridružili še najbolj zagreti odrasli. Kamnosekov nismo spustili iz vasi do 7. ure zvečer in sedaj smo prepričani, da bomo na Volčjem Gradu spet imeli kakšnega obdelovalca kamna. Najmlajši, ki v rokah niso mogli držali kamnoseškega orodja pa so v tem času iz majhnih kamenčkov, ki smo jih prejšnji dan nabrali na Debeli griži, izdelali pastirske »kučke« od preprostih ploskovnih lepljenk do pravih trodimenzionalnih posnetkov kraške ljudske stavbne dediščine. Delo s kamnom je težaško, zato je otrokom ta dan Zoran Štolfa skuhal kosilo. »Terenska pašta« je bila taboljša !

V četrtek dopoldne so udeležence tabora prišli obiskati trije sežanski policisti s svojimi vozili in dvema službenima psoma. Prijazno so se odzvali vabilu predsednika društva Aleša Štolfe. Otroke so seznanili s področji svojega dela, še posebej pa so se posvetili nasilju in varnosti otrok v cestnem prometu. V tekmovanju, ki so ga pripravili za otroke, so si nekateri pridobili res lepe in uporabne nagrade (kolesarske čelade), policisti pa so vse po vrsti opremili s svetlečimi obeski za varnost ponoči. Ob Kaliču so pripravili prikaz dela z dvema službenima psoma in najbolj zanimivo je bilo, ko je pes našel v grmovju skritega Patricijinega očka. Neverjetno, pa samo njegove stopinje je povohal ! Policisti so prikazali, kako zbirajo prstne odtise in to so lahko preizkusili tudi otroci. Saj so bili pravi mali detektivi ! Tudi v »marico« so lahko zlezli in poskušali ukleniti taborniškega vodjo Zorana v lisice. Ves čas je bil z njimi tudi znani policaj Mario Lisica – Gojc iz sosednjih Škofov, ki jih je zabaval in pofotografiral vsako minutko dogajanja.

V četrtek zvečer pa se je začel za vse udeležence najtežje pričakovani del tabora – taborjenje ob Kaliču, aktivnost, ki jo je organiziral Zoran Štolfa. Otroci so najprej postavili šotore, zakurili taborni ogenj in taborni prostor organizirali po taborniških pravilih, ki jih je razložil Zoran. Na ognju so spekli koruzo in klobase, v žerjavici pa krompir po pastirsko. Ko so bili že vsi črni okrog ust, so se strinjali, da je krompir najboljši. Po večerji so otroci dobili uporabna darila, ki so jih prispevali sponzorji: anorake in svetilke. To opremo so lahko takoj preizkusili. Ko se je zmračilo, so se taborniki ob spremstvu Zorana in nekaterih staršev namreč odpravili na enourni nočni pohod na Kosmati hrib do lovske preže. Tam jih je presenetilo oglašanje divjadi, da so takoj utihnili in prisluhnili. To presenečenje so pripravili volčjegrajski fantje, ki so kasneje poskrbeli tudi za to, da so otroci lahko varno splezali na prežo in si ogledali Volčji Grad ponoči. Očitno je bilo tako zanimivo, da so nekateri vzpon ponovili. Po vrnitvi v tabor ob Kaliču so se dogajale čudovite nočne taborniške dogodivščine. Psttttt, o tem se ne sme več kot toliko povedati. Menda, da tudi zaspali niso ob 10h zvečer kot je bilo zaukazano, ampak……V petek zjutraj so bili taborniki seveda močno zaspani, a jih je končno le prebudila telovadba ob Kaliču, ki jo je vodil Aleš Štolfa. Ker je tradicionalno začelo deževati, je sledilo hitro pospravljanje tabora. Otroci so potem doma spali do poznega popoldneva.

V petek zvečer smo ob 20,30h na Kržadi tabor predstavili vaščanom in staršem in se ob tem vsi skupaj zelo zabavali. Končni sklep je bil, da je potrebno Otroški tabor Volčji Grad naslednje leto obvezno ponoviti ! Udeleženci tabora že cel teden pripovedujejo, kako super je bilo !