Društvo Debela griža je letos med 11. in 15. avgustom organiziralo že četrti Otroški tabor Volčji Grad 2008, ki je poudarjal predvsem ohranjanje kulturne in naravne dediščine domačega kraja in Krasa, otroci pa so ga že celo leto težko pričakovali. Letošnji tabor je potekal na vaški Kržadi, ker je volčjegrajski vaški dom v fazi obnove in tam ne bi bilo dovolj varno. Za organizacijo in dober potek tabora je skrbel društveni organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Aleš Štolfa, Zoran Štolfa in Romana Marinšek Logar, sodelovali, pomagali in podpirali pa so tabor malodane vsi vaščani in člani društva Debela Griža. Tabora se je udeležilo 22 otrok v starosti od 5 do 14 let iz Volčjega Grada, iz drugih kraških krajev in tudi tisti otroci, ki imajo na Volčjem Gradu sorodnike ali znance.

Ponedeljkova delavnica je oživljala eno najpomembnejših kulturnih dediščin Volčjega Grada - kamnoseštvo. Kamnoseške spretnosti sta otrokom predstavila mojstra Gabrijel Jeram in njegov kolega Bogdan Gojkovič iz Štorij. Kamnoseka sta otroke od 10. leta starosti dalje vodila do izdelave kamnitega reliefa (mlajša skupina) in kamitih posod (starejša skupina). Delo je bilo sicer naporno, a ko so se pod rokami začele kazati končne oblike izdelkov, so mladi kamnoseki vztrajali do konca. Udarci kladiv in dlet so prav prijetno odmevali po celi vasi. Istočasno je najmlajše udeležence tabora gospa Ida Suban iz Škofov naučila plesti košarice in stoličke iz trpotca. Pokazala je še nekatere pastirske aktivnosti iz njenih mladih let, ko so otroci namesto na tabore hodili na pašo: pletenje senčnih kap iz lipovega listja in igre s špago. Pri tem pa so z veseljem sodelovale še nekatere starejše vaščanke, ki so imele priliko obnoviti nekatere pastirske veščine in igre.

Za torkovo zanimivo dogajanje je poskrbela Iris Lisjak. V našo sredino je povabila Družinsko gledališče Kolenc iz Vač. Simpatični animatorji Zvone, Lovro in Mojca so s seboj pripeljali »pol živalskega vrta«, izbrali pa so predvsem tiste živali, ki se jih ljudje običajno izogibajo ali se jim gnusijo ali pa se jih tudi bojijo. Tako so otroci božali velikega tropskega kuščarja zelenega legvana, ki se je malo sprehodil po Volčjem Gradu, splezal na lipo in ker je rastlinojed, poskusil tudi nekaj kraških zeli. Ponosno so se fotografirali z velikim udavom, božali goža, krastače, velikega ptičjega pajka, polže, ježka in se stiskali k belemu kuncu. Na koncu delavnice je otroke obiskal še Gojc iz sosednjih Škofov, ki si je vzel čas za portretne fotografije vseh udeležencev tabora. Zabavno fotografsko srečanje z Gojcem je na našem taboru postala že kar tradicija.

V sredo se je volčjegrajska Kržada spremenila v pravo lončarsko delavnico. Z nami je bila gospa Katja Prunk iz Tomaja, ki v prostem času z veliko predanostjo oblikuje glino. Iz različnih vrst gline so otroci najprej oblikovali makete Debele Griže, ki jih bo društvo uporabilo kot unikatne priložnostne spominke. Nato so se ob skrbnem vodstvu lotili izdelave glinastih lončkov in različnih izdelkov po lastni zamisli. Gospa Katja je z izjemnim navdušenjem in potrpežljivostjo pomagala oblikovati glinene izdelke na tak način, da med sušenjem in žganjem v peči ne bi počili ali se kako drugače poškodovali. Lepo je bilo opazovati, kaj vse lahko otroške roke v nekaj urah ustvarijo iz gline.  Na koncu delavnice so nas obiskali Gojc, slovenski humorist Tof in novinarka Tina, ki so pripravili prispevke o taboru za nekatere slovenske časopise.

            Tudi v četrtek je bilo na Kržadi sila živahno, na trenutke pa tudi precej glasno. S kombijem, terenskim vozilom in motorjem so se v vas pripeljali predstavniki vojaške policije Slovenske vojske iz Postojne. Razložili so, kakšne naloge vojaška policija opravlja, razkazali so jim svoje orožje in druge pripomočke za delo, otroci pa so si lahko prav od blizu ogledali njihova vozila. Udeležencem tabora se je priključilo kar nekaj očetov in nonotov. Posebno zanimivo je bilo poslušati, kaj vojaška policija počne v mirovnih operacijah. Vojaki, ki so prišli na Volčji Grad so na primer sodelovali v mirovni misiji na Kosovu. In na koncu so otroci dočakali tisto najzanimivejše – v volčjegrajsko okolico so se lahko popeljali z vojaškimi vozili. Nekajkrat so med vožnjo seveda preizkusili sireno in uživali. Povedali so, da bi se naslednje leto radi peljali še s helikopterjem ! (?)

            Zadnji dan tabora je vsekakor najtežje pričakovan, saj gre za pravo taborjenje pri Kaliču na robu vasi. Varno in urejeno postavitev tabora je kot ponavadi odlično organiziral Zoran Štolfa, tako ali drugače pa je pomagalo kar nekaj vaščanov. »Tastari« namreč pri tem prav tako uživamo kot otroci in že razmišljamo, da bi kakšen podoben dan organizirali tudi za nas. Na tabornem ognju smo vsi skupaj pekli koruzo, krompir po pastirsko in tudi klobase in hrenovke so bile vmes. Nona Nada se je potrudila z ocvrtim krompirčkom in čisto nič ni manjkalo…Taborovodja je organiziral tudi zabavno športno tekmovanje - izžrebani pari so tekmovali v vožnji s »karjolo« okoli Kaliča. To je bilo smeha ! Spanje je bilo zapovedano ob polnoči, seveda pa so morali nekateri paziti, da taborni ogenj do jutra ni ugasnil…V petek zjutraj je bila najprej na vrsti telovadba pod Aleševim vodstvom, nato zajtrk in potem v večini primerov nadaljevanje spanja doma. Zvečer smo pripravili zaključno prireditev, na kateri smo mentorji in otroci ob fotografijah predstavili dogajanje celotnega tedna, na ogled pa so bili tudi izdelki posameznih delavnic. Kamnoseška mojstra, ki sta zelo navdušena nad našim taborom, sta ob tej priliki Društvu Debela Griža podarila kamnito uro s posnetkom najlepšega volčjegrajskega portala.