PETI OTROŠKI POLETNI TABOR - VOLČJI GRAD 2009

Društvo Debela griža je letos med 11. in 15. avgustom organiziralo že peti Otroški poletni tabor Volčji Grad 2009, ki je poudarjal predvsem ohranjanje kulturne in naravne dediščine domačega kraja in Krasa, otroci pa so ga že celo leto težko pričakovali. Letošnji tabor je potekal v pravkar obnovljenem vaškem domu, na borjaču pred domom, delno pa tudi drugje po vasi. Za organizacijo in dober potek tabora je skrbel društveni organizacijski odbor, ki so ga sestavljali Aleš Štolfa, Zoran Štolfa, Nives Ozbič in Romana Marinšek Logar, sodelovali, pomagali in podpirali pa so tabor malodane vsi vaščani in člani društva Debela Griža. Tabora se je udeležilo 20 otrok v starosti od 6 do 13 let iz Volčjega Grada in nekaterih drugih kraških vasi.

V torek smo imeli na Volčjem Gradu pravo lončarsko delavnico. Z nami je bila gospa Katja Prunk iz Tomaja, ki v prostem času z veliko predanostjo oblikuje glino. Iz različnih vrst gline so otroci najprej oblikovali okvirje za slike in različne posodice. Nato so se ob skrbnem vodstvu lotili izdelave ogrlic in različnih izdelkov po lastni zamisli. Gospa Katja je z veliko potrpežljivostjo pomagala oblikovati glinene izdelke na tak način, da med sušenjem in žganjem v peči ne bi počili ali se kako drugače poškodovali. Kasneje je izdelke namreč odpeljala na pečenje v peč pri 1000^oC. Lepo je bilo opazovati, kaj vse lahko otroške roke v nekaj urah ustvarijo iz gline.  Med delom je otroke obiskal tudi igralec Gojc iz sosednjih Škofov in že tradicionalno posnel portrete vseh sodelujočih v barvni in črnobeli varianti.

V sredo so otroci oživljali eno najpomembnejših kulturnih dediščin Volčjega Grada - kamnoseštvo. Kamnoseške spretnosti sta otrokom predstavila mojstra Gabrijel Jeram in Bogdan Gojkovič iz Štorij. Kamnoseka sta mlajše udeležence vodila do izdelave kamnitega reliefa in starejšim pomagala pri izdelavi kamnitih posod. Kamnoseško delo v vročem poletnem dnevu je bilo sicer naporno, a ko so se pod rokami začele kazati končne oblike izdelkov, so mladi kamnoseki vztrajali do konca. Udarci ob kamen so kot posebna melodija odmevali po celi vasi. Mlajšim otrokom, ki se še niso mogli poizkusiti v klesanju kamna, je gospa Ida Suban iz Škofov nabrala in nasušila  različna semena, iz katerih so izdelali edinstvene lepljene slike. Še dobro, da njene kokoši niso hotele pozobati vseh bučnih, sončničnih in drugih semen, kot je dejala. Pri ustvarjanju slik so zmanjkale določene barve semen, zato smo se odpravili po vasi in pri gospodinjah nabrali še različne barve fižola in druga semena, da so otroci lahko dokončali svoje zamisli.

            Tudi v četrtek je bilo v vaškem domu sila živahno, na trenutke pa tudi precej glasno.  Z reševalnim vozilom se je namreč v Volčji Grad pripeljala celotna ekipa Nujne medicinske pomoči iz Sežane: zdravnico Katjo Šantelj sta spremljala dva reševalca, s seboj pa so pripeljali tudi gumijasto lutko naravne velikosti za prikaz določenih ukrepov prve pomoči in vso opremo, ki jo v primerih nujne medicinske pomoči na terenu potrebujejo. Zdravnica je za otroke najprej pripravila predavanje, v katerem jim je razložila, kaj njena skupina dela in kakšni so ukrepi pri nudenju prve pomoči. Temu so sledile praktične vaje iz umetnega dihanja, masaže srca, imobilizacije različnih delov telesa pri poškodbah…Otroci so zelo zavzeto sodelovali in na koncu so se ob vključeni sireni do Komna lahko peljali z reševalnim vozilom, kar je bilo posebno doživetje.

            V vročem tabornem tednu je ponoči iz četrtka na petek celo padal dež in ozračje se je nekoliko ohladilo. In da povprečna tedenska temperatura ob 14h ne bi padla pod 32^oC, smo v petek v krušnih pečeh pekli kruh in nekatere druge dobrote iz kvašenega testa pod vodstvom Romane Marinšek Logar. Zjutraj smo zamesilili 20 hlebčkov kruha iz bele, črne, polnozrnate moke in koruzne moke, ki so jim otroci po lastni izbiri dodali semena, zelišča, popečeno čebulo, suho sadje, ocvirke…Da bi spekli toliko kruha, so morale tri gospodinje v vasi zakuriti krušne peči (pri Fitnikovih, pri Fabjanovih in pri Drslovih). Med vzhajanjem hlebčkov smo pripravili še kraško pogačo s panceto in potico iz mente in suhih sliv. Ko so bili hlebčki pečeni, je tako slastno dišalo po celi vasi, da se otroci niso mogli upreti skušnjavi in so pokušali še topel kruh. Zato smo nekatere gospodinje hitro zameslile še nekaj hlebcev, še enkrat zakurile peči in spekle dovolj kruha še za večerno taborjenje ob vaškem kalu.

            Zadnje dejanje tabora je vsako leto najtežje pričakovano, saj gre za pravo taborjenje pri Kaliču na robu vasi. Varno in urejeno postavitev tabora je kot ponavadi odlično organiziral Zoran Štolfa, tako ali drugače pa je pomagalo kar nekaj staršev. »Tastari« namreč pri tem prav tako uživamo kot otroci. Na tabornem ognju smo vsi skupaj pekli koruzo, krompir po pastirsko in tudi klobase in hrenovke so bile vmes. Nona Nada se je potrudila z ocvrtim krompirčkom in na razpolago so bile tudi tri vrste kruha iz popoldanske peke. Taborovodja je organiziral tudi zabavno športno tekmovanje - izžrebani pari so tekmovali v vožnji s »karjolo« okoli Kaliča. To je bilo smeha ! Spanje je bilo zapovedano ob polnoči, seveda pa so morali nekateri paziti, da taborni ogenj do jutra ni ugasnil…V soboto zjutraj je bila najprej na vrsti telovadba, nato zajtrk in potem v večini primerov nadaljevanje spanja doma. Zvečer smo pripravili zaključno prireditev, na kateri smo animatorji in otroci ob fotografijah predstavili dogajanje celotnega tedna, v spodnjem prostoru vaškega doma pa so bili na na ogled izdelki posameznih delavnic.