V nočeh pred letošnjimi prvomajskimi prazniki smo po osmih letih na Volčjem Gradu spet slišali čukovo oglašanje, kar je razveselilo marsikaterega vaščana.

Čuk (Athene noctua) je manjša sova, ki dolguje svoje latinsko ime grški boginji modrosti Ateni in v odraslem stanju doseže velikost do 22 cm. Perje ima temno rjavo-sivo s svetlejšimi lisami. Kot vse sove ima tudi čuk izjemno dobro razvit sluh, oči dobro prilagojene za gledanje v temi in perje, ki mu omogoča skoraj neslišno letenje. Oči ima žveplasto rumene in nima čopkov. Ponoči se oglaša z značilnim: “guug”, ki se pogosto čuje kot ponavljajoči se “čuuk” z enakomernimi presledki. Prehranjuje se z mišmi, majhnimi pticami, kuščarji, žabami, deževniki in velikimi žuželkami. Je prebivalec kulturne krajine z obmejki, grmovjem, posamičnimi drevesi, funkcionalnimi stavbami in ruševinami. Gnezdi od aprila do maja v drevesnih duplih, na zidovih, v starih stavbah in dimnikih. V Sloveniji gnezdi 500-800 parov čukov, vendar njihovo število stalno upada. Vse sove (vključno s čukom) v Sloveniji so zavarovane z ZAKONOM O VARSTVU NARAVE – Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Priloga 8: Rdeči seznam ptic (UL RS 82/2002); Uredba o ogroženih živalskih vrstah (UL 46/2004), Priloga 2: Živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov, zato živali ne smemo preganjati ali ogrožati njihovega življenjskega prostora.

Čuk je povezan tudi z vraževerjem. Včasih so ljudje verjeli, da bo nekdo umrl, če se v bližini oglasi čuk. Ponoči so bila včasih naselja v temi in luč je bila le tam, kjer so bedeli ob bolniku. Svetloba je privabljala nočne žuželke, predvsem vešče. Čuk jih je prišel lovit in se včasih tudi oglasil.

V začetku maja sta dva čuka na Volčjem Gradu očitno hotela poiskati primerno mirno gnezdišče. Zlezla sta v oba Fitnikova kamina (iz katerih se med tednom ne kadi) in na nesrečo zdrsela navzdol. Eden je pristal v krušni peči, drugi pa v kurišču štedilnika. V petek zvečer smo ju našli, fotografirali in izpustili na prostost. Upamo, da bosta za gnezdenje našla primernejši prostor.

Tekst: Romana Marinšek Logar
Fotografije: Marjan Logar