Volčji Grad se zaradi bogate živalske in rastlinske pestrosti nahaja na ozemlju evropskih zavarovanih območij Natura 2000. Natura 2000 zajema kar precejšen del Krasa. To društvu Debela griža glede na njegovo registrirano usmeritev nalaga tudi skrb za ohranjanje zavarovanih in ogroženih živali in še posebej skrb za ohranjanje njihovega življenjskega prostora- torej skrb za ohranjanje naravne dediščine. Zato s tem prispevkom seznanjamo prebivalce in obiskovalce naše vasi z nekaterimi živalmi, ki so spomladi najbolj ogrožene. Pozivamo, da jih ne preganjate, ne ubijate in ne ogrožate njihovega življenjskega prostora !

Zaradi krčenja življenjskega prostora so dvoživke (žabe in njim sorodne živali) in plazilci (kače, kuščarji) med najbolj ogroženimi živalmi v Sloveniji nasploh.

HRIBSKI URH
Lansko leto smo na poletnem mladinskem taboru v koritu pod vaško štirno v zgornjem delu vasi odkrili hribskega urha (latinsko Bombina variegata), ki je majhni žabi podobna dvoživka (3-5 cm).

Med tem ko se žabe in krastače razmnožujejo v večjih kalih, se urhi zadržujejo v manjših mlakah, ki jih na Krasu ni prav veliko, in odlagajo manjše število jajčec. Na Volčjem Gradu so si izbrali korito pod vaško štirno in tam je bilo do letošnjega leta precej podmladka. Ponoči se oglašajo z značilnim “uhh, uhh”. Zanimivo je da so po zgornji površini telesa relativno neugledne rjavo-zelene barve, na trebušni strani pa skrivajo presenečenje. Če se počutijo ogrožene, vsiljivce poskušajo odgnati tako, da se vržejo na hrbet in pokažejo svarilen rumeno-črn vzorec na trebuhu. Zanimivo je, da lahko dosežejo starost do 20 let. Prehranjujejo se z žuželkami oz. njihovimi ličinkami, torej zmanjšujejo tudi število poletno nadležnih komarjev. Njihova prebivališča pa morajo seveda dalj časa zadrževati vodo, da se živali obdržijo. Korita pod štirno v spomladanskem času nikakor ne smemo popolnoma očistiti in izsušiti.

Urha sta Prirodoslovno društvo Slovenije in Herpetološko društvo Slovenije (Društvo za proučevanje dvoživk in plazilcev) izbrala za žival leta 2006. Hribski urh je zavarovan po slovenski in evropski zakonodaji: ZAKON O VARSTVU NARAVE – Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Priloga 6:Rdeči seznam dvoživk (UL RS 82/2002); Uredba o ogroženih živalskih vrstah (UL 46/2004), Priloga 2: Živalske vrste, za katere so določeni ukrepi varstva habitatov; Bernska konvencija in Direktiva Sveta Evrope za ohranitev naravne ter prostoživeče favne in flore.

Prav tako kot bomo čuvali življenjski prostor urha, bomo storili vse, da se bodo v naših kalih in kaličih dobro počutile tudi različne vrste žab in krastač.

KAČE
Topli spomladanski žarki v okolice volčjegrajskih hiš zvabijo tudi kače, največkrat so to nestrupeni goži: navadni gož (na fotografijah) ali Esculapova kača (Elaphe longissimus), belouška (Natrix natrix), črnica (Coluber viridiflavus), smokulja (Coronella austriaca) in progasti gož (Elaphe quatuorlineata). Edini dve strupeni vrsti kač (gada in modrasa) bomo v volčjegrajski okolici izjemno redko srečali.

Goži zaradi svoje mogočnosti (progasti gož doseže do 2,6 m dolžine) vzbujajo strah in trepet, vendar neupravičeno. Če jih ne ogrožamo, so popolnoma miroljubni in koristni. Njihov plen so med drugim tudi miši, podgane in voluharice. Ravno zaradi take hrane se navadni gož pogosto zadržuje okoli hiš. To je mogočna, do 225 cm dolga in vitka kača, ki je po hrbtu precej temne, celo črne barve, po trebuhu pa rumeno-zelenkasta. Od nekdaj je v človeku burila domišljijo in jo navsezadnje najdemo celo v simbolu slavnega zdravilca Esculapa. Njegovega sorodnika progastega goža pa se da celo udomačiti, vendar je v naših krajih redkejši. Razmeroma pogosta je tudi zelo temna kača črnica, ki zraste do 160 cm. Smokulja, ki jo bomo srečali v kraških gmajnah, pa je med kačami v naši okolici najbolj ogrožena, saj njen vzorec izmenično postavljenih peg na hrbtu pogosto zamenjujejo za gada. Zaradi tega jo ljudje pobijajo. V okolici kalov bomo pogosto srečali belouško (zraste do 2 m), ki ljubi vodo, v njej dobro plava in se potaplja.

Vse zgoraj omenjene kače so zavarovane po ZAKONU O VARSTVU NARAVE- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Priloga 5: Rdeči seznam plazilcev (UL RS 82/2002).

Omenjene kače je prepovedano pobijati, za taka dejanja so predvidene tudi denarne kazni.