Na suhih volčjegrajskih travnikih bomo v maju našli vsaj še dve ogroženi rastlini iz Rdečega seznama: belo cvetočo narciso (Narcissus poeticus, subsp. radiiflorus), ki jo domačini poznajo pod imenom jurjevka, in gorski kosmatinec ali po volčjegrajsko volk (Pulsatilla montana), ki cveti v aprilu kot ena od najbolj neučakanih spomladanskih rastlin, maja pa se ponaša z našopirjenim soplodjem. Zmotno je prepričanje mnogih Slovencev, da divje rastoče narcise poznamo samo iz karavanških rovtov (Golica). Na Krasu namreč te dišeče cvetlice vsako pomlad obsežno pobelijo številne travnike in vzpetine. Jurjevkam pogosto dela romantično družbo ozkolistni plučnik (Pulmonaria australis) s svojo čisto modrino. Na izrazito suhih in peščenih tleh s svojo močno vijolično barvo v maju izstopa vijolični lučnik (Verbascum phoenicum), ki se pojavlja v velikih množinah. Na jasah in v svetlih grmiščih in gozdovih v okolici Volčjega Grada nas bo z rdečimi cvetovi razveselila še ena cvetnica iz Rdečega seznama – navadna potonika (Paeonia officinalis). Te divje sorodnice priljubljneih vrtnih rastlin se ponašajo z največjimi cvetovi v slovenski flori in so res vredne občudovanja! Ker so divje potonike ogrožene, naj nas ne zanese, da bi jih trgali ali izkopavali. Po velikih cvetovih se navadni potoniki približa tudi ilirska perunika (Iris illyrica), ki ima številne sorodnice med vrtnimi perunikami. Med travniškimi cvetlicami se na Volčjem Gradu v maju šopirijo tudi številne vrste grahorjev (npr. širokolistni grahor, Lathyrus vernus), ki jih po krivici prezremo kot plevel. Če njihove cvetove pogledamo pobliže, ugotovimo, da se ponašajo s prelepimi cvetnimi odevali različnih barv. Proti koncu maja na volčjegrajskih travnikih in pašnikih odpre svoje drobne cvetke krvavordeči klinček (Dianthus sanguineus). Njegovo pravo naspotje je v istem času topljoljubni rožnati jesenček(Dictamnus albus), ki je dobil ime po svojih listih, ki spominjanjo na jesenove. Vsebuje mnogo lahko hlapnega eteričnega olja, ki zlasti v vročih dneh močno diši po limoni in lahko sproži kožne alergične reakcije.Zanimivo je, da je botanično soroden citrusom.

Narcissus poeticus	Pulsatilla montana	Verbascum phoenicum	Lathyrus vernus
Dictamnus albus	Dianthus sanguineus	Paeonia officinalis	Pulmonaria australis

V senčnih gozdnatih predelih okoli naše vasi bomo maja našli predvsem belo cvetoče rastline: šmarnici, po volčjegrajsko devički (Convularia majalis) v Žegunjem dolu delajo družbo mnogocvetni Salomonov pečat (Polygonatum multiflorum), dišeči Salomonov pečat (Polygonatum odoratum) in medenika (Melittis melissophyllum). V Brithu in drugih senčnih kotičkih pod grmi in drevesi sramežljivo skriva svoje nenavadne bele cvetove laški kačnik (Arum italicum), ki je strupen in ima mnoge sorodnike med vrtnimi rastlinami. Angleži ga poimenujejo ťLords and ladiesŤ, kar pomeni ťgospodje in dameŤ. Dame zato, ker na damsko obleko spominja cvet te rastline, zakaj pa gospodje, boste izvedeli pozno jeseni, ko se pojavijo plodovi.

Polygonatum multiflorum

Arum italicum

Melittis melissophyllum

Maja cvetijo tudi nekatera drevesa in grmi, ki v poznem poletju in jeseni svoje plodove ponujajo pticam. Med manjšimi drevesi najprej cveti rešeljika (Prunus mahaleb), ki intenzivno obrašča kamenje predvsem na Debeli griži. Rešeljika je vrsta divje češnje, ki je medonosna in v volčjegrajski okolici omogoča pridelavo rdečkastega rešeljikovega medu posebnega okusa. V tem času ne morete zgrešiti cvetočega malega jesena (Fraxinus ornus) z obilnimi socvetji. Maja cveti rdeči dren (Cornus sanguinea), medtem ko je njegov rumenocvetni sorodnik navadni dren že zdavnaj odcvetel. V svetlih gozdovih cveti ta čas tudi dobrovita (Viburnum lantana), ob robovih jas in travnikov pa navadni šipek (Rosa canina). V drugi polovici maja odpre svoje drobne cvetke v velikih pajčolanastih socvetjih značilni kraški grm ruj (Cotynus coggygria). Večina posveča pozornost ruju šele jeseni, ko se njegovi listi obarvajo ognjeno rdeče, vendar je ruj lep v svoji stalno spreminjajoči se podobi v vseh vegetacijskih obdobjih. Ruj na Krasu vsekakor ni ogrožen: grm je nezahteven in zelo agresiven, poleg akacije (gaca) intenzivno sodeluje pri zaraščanju opuščenih pašnikov in travnikov. Akacija (gac, g’c), ki se botanično imenuje robinija (Robinia pseudoacacia) svoje bele, dišeče metuljaste cvetove odpre konec maja. Vsi deli rastline, razen cvetov, so strupeni. Na cvetovih se pasejo čebele in nabirajo akacijev med, z njimi pa se podobno kot z bezgovimi socvetji lahko posladkamo tudi ljudje. Zanimivo je, da je gac kljub svoji veliki razširjenosti tujerodna rastlina, ki jo je Jean Robin prinesel iz Severne Amerike v Evropo leta 1601.