Pod umetniškim vodstvom slikarja Lojzeta Kalinška so umetniki pri nas ustvarjali teden dni. S svojo prisotnostjo in svojimi deli bodo gotovo pripomogli k prepoznavnosti tega kotička Krasa in Slovenije v krajih, od koder so prišli. Prepričani smo, da so s sabo odnesli kup lepih spominov in se bodo radi ponovno vračali v naše kraje. Kraško okolje je namreč izziv in inspiracija vsem vrstam umetnosti, kjer se rojevajo nove, sveže zamisli. Da smo to kolonijo uspešno izpeljali, gre zahvala članom društva Debela Griža , sponzorjem – Komunali Sežana, Občini Komen, Menjamo.si, in drugim – ter vsem gostujočim slikarjem. Na koncu je bila izdana še brošura, v kateri so poimensko predstavljeni vsi sodelujoči slikarji z njihovimi izdelki.

Slike so že katalogizirane in pripravljene na ogled ljubiteljem po predhodni najavi, prav tako jih je možno tudi kupiti.

Društvo Debela Griža

Še par besed selektorja in umetniškega vodje kolonije:

Tretja likovna kolonija Volčji Grad 24 je pokazala bistven napredek tako v organizacijskem smislu kot
tudi v umetniških rezultatih sodelujočih slikarjev, tokrat so poleg Slovenije sodelovali umetniki iz Italije,
Srbije in Gruzije. Skupaj z domačimi in ob pomoči organizatorjev Debele Griže Damjana Pireca, Livijana
Colje in Aleša Štolfe začutili utrip prijetnega kraškega okolja z bogato zgodovino in tradicijo. Posebna
zahvala gre tudi županu občine Komen, gospodu Eriku Modecu in njegovi ženi Britti, sicer udeleženki
kolonije za prijeten večer preživet na njihovi novi domačiji, prav tako Stojanu Kosmini, Davidu in
Martini ter Livjanu za druženje ter okušanje žlahtne kapljice … V takih pogojih ni bilo težko preliti
vtisov na platna, kar dokazuje tudi zaključna razstava, počaščena tudi z obiskom in nastopom skupine
Čuki, tako ali drugače prijateljev Krasa in Volčjega Gradu.
Kar pa se tiče analize likovnih del, nastalih na letošnji koloniji, so tudi obiskovalci začutili napredek
glede na prejšnja leta, kar je dober znak tako za ustvarjalce, kot za domačine in obiskovalce, saj je to
najboljši dokaz, da se je kolonija »prijela«. Vsak umetnik na svoj način sledi začrtani poti, zaradi vtisov
pa seveda pusti svoj pečat v prepoznavnosti stila in vtisov. Čeprav kolonije zaradi sodelujočih avtorjev ne
moremo klasificirati kot klasičen »plener«, kjer umetniki postavijo stojalo pred motiv in vizualno podobo
preslikavajo na platno, smo vseeno pri vseh opazili dodajanje lokalnih posebnosti, od vedut, predelanih v
simbolnem ali interpretacijskem smislu pa celo do portretne upodobitve dogajanj v času kolonije.
Še enkrat hvala vsem, umetnikom in gostiteljem za dobro opravljen projekt in nasvidenje naslednje leto!

Lojze Kalinšek